Zapri

Iskalnik

Ločevanje odpadkov

Ločevanje odpadkov

Predpisi zapovedujejo ločeno zbiranje odpadne embalaže, papirja, stekla in biološko razgradljivih odpadkov.

Zabojniki za ločevanje odpadkov

Ločevanje odpadkov je v zadnjem desetletju postalo pomemben del posameznikovega življenjskega sloga tako na slovenski kot seveda na evropski ravni. Z zavedanjem dolžnosti aktivnega in skrbnega ravnanja z odpadki se neposredno vključujemo v varovanje okolja. Surovine, ki jih zbiramo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), se vračajo v ponovno predelavo. Biološki odpadki so z ustreznim izločanjem (rjavi zabojniki ali kompostiranje v hišnih kompostnikih) pravilno predelani.

Ravnanje s kosovnimi odpadki, ki zaradi svoje velikosti in kompleksnosti zbiranja večkrat končajo na črnih odlagališčih, je uporabnikom olajšano z organiziranimi odvozi v spomladanskem in jesenskem času. Dvakrat letno se organizirano zbirajo tudi ločeno zbrani nevarni odpadki, ki so v ustrezno obdelavo predani tako, da ne predstavljajo nevarnosti za naravo in/ali človeka. S takim delovanjem razbremenimo odlagališča, naredimo korak naprej k ohranjanju naravnega bogastva, hkrati pa zmanjšamo porabo energije.

Navodila za načrtno ločeno zbiranje in gospodarno ravnanje z odpadki so na voljo tudi v elektronski obliki v Navodilih za ločevanje - brošura, prikazani na dnu strani.

Embalaža

Embalažo zbiramo ločeno v rumenih zabojnikih. Vso ločeno zbrano embalažo v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče predamo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Iz plastične embalaže izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovce, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilske dele, čopiče, ipd. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani. 

Papir

V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se ločeno v modrem zabojniku zbirajo papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani. 

Steklo

V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se v zelenem zabojniku ločeno zbira odpadna embalaža iz stekla.

Stekla je nekaj več kot 10 % vseh odpadkov. Največ lahko naredimo za okolje, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uporabo in jih vračamo v trgovine. Steklenice za enkratno uporabo pa zbiramo za ponovno predelavo in odlagamo v zabojnike za steklo. Proizvodnja reciklažnega stekla porabi 20 % manj energije kot proizvodnja novega stekla in hkrati prihrani uvoz dragocenih surovin. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani. 

Biološko razgradljivi odpadki

Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov okrog 25 odstotkov na gospodinjstvo. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih ali na kompostniku se zmanjša količina mešanih odpadkov, manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. V okviru javne službe za ravnanje z odpadki so zbrani odpadki oddani v ustrezno predelavo v kompostarno, kjer so predelani v kompost. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani.

 

Nevarni ali posebni odpadki

Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo! Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Pogosto so strupeni in težko razgradljivi, zato povzročajo ljudem in okolju ogromno škode. Nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodi večina kemikalij, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu. Nevarnost za okolje predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Posebne odpadke je potrebno strokovno zbrati, odlagati, predelati ali uničiti, predvsem pa ločeno zbirati od ostalih odpadkov že na izvornem mestu, torej v gospodinjstvu. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani. 

Kosovni odpadki

Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki so praviloma ločeno zbrani in zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke. Pri tem je potrebno upoštevati, da odpadna vozila, gradbeni material in veje niso kosovni odpadek.

Skladno z občinskimi odloki dvakrat letno organiziramo zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v vseh petih občinah – Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Stroški odvoza so vključeni v mesečni strošek storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani. 

Ostali gospodinjski odpadki

Ko odpadke pravilno ločimo, ostane še nekaj vrst odpadkov, ki jih ni mogoče predelati - to so ostali gospodinjski odpadki, ki jih zbiramo v črnih zabojnikih. Več o ločevanju si lahko preberete na dnu strani.

 

Ločevanje embalaže

Ločevanje embalaže

Embalažo zbiramo ločeno v rumenih zabojnikih. Vso ločeno zbrano embalažo v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče predamo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Iz plastične embalaže izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovce, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilske dele, čopiče, ipd.

Kaj spada v rumen zabojnik?

  • plastenke pijač in živil,
  • plastenke čistil in pralnih sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov,
  • pločevinke pijač,
  • pločevinke živil,
  • votla embalaža od mleka, sokov,
  • plastični lončki,
  • posodice od margarine in podobno,
  • embalaža, ki je prevlečena z aluminijasto folijo (prazne kavne vrečke, vrečke prigrizkov, piškotov …),
  • prodajna embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC),
  • plastične vrečke,
  • stiropor (manjše količine),
  • vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina),
  • prazne plastenke vod,
  • folija za živila (prozorna in aluminijasta).

Kaj ne spada v rumen zabojnik?

Plastična embalaža nevarnih snovi in njihovih ostankov, trda plastika (otroške igrače, plastične gajbice, …).

Nasvet: embalažo vedno izpraznite, odstranite zamaške ali pokrovčke (in jih zbirajte ločeno - za humanitarne namene), večje plastenke in pločevinke pa stisnite, saj s tem zmanjšate njihovo prostornino. Eden od znakov, ali določena embalaža spada v rumen zabojnik, so tudi znaki za recikliranje.

Zaskrbljujoče dejstvo: tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo. Plastika živalim zamaši prebavni trakt, posledica pa je pogin. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali.

Eko nasvet: preden greste v trgovino, vedno s seboj vzemite vrečko/košaro za večkratno uporabo ali cekar. Poskrbite, da imate rezervno tudi v avtu, torbici, nahrbtniku.

Ločevanje papirja

Ločevanje papirja

V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se ločeno v modrem zabojniku zbirajo papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke.

Kaj spada v moder zabojnik?

  • časopisi,
  • revije,
  • zvezki,
  • knjige,
  • prospekti, katalogi,
  • pisarniški papir,
  • odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepenke,
  • kartoni,
  • pisemski in ovojni papir,
  • pisemske ovojnice,
  • papirnate nakupovalne vrečke.

Kaj ne spada v moder zabojnik?

  • odpadna embalaža od mleka in pijač,
  • kartonska votla embalaža tekočin (t. i. tetrapak),
  • kopirni, povoščeni in plastificirani papir,
  • celofan,
  • tapete,
  • higienski papir,
  • umazan ali navlažen papir ali karton,
  • lepilni trakovi,
  • plastika,
  • vreče za krmila,
  • vreče za cement

Zanimivosti: Povprečen Slovenec letno porabi približno 185 kilogramov papirja, kar je manj od evropskega povprečja. Proizvodnja recikliranega papirja zmanjša onesnaževanje zraka do 95%. Povprečni spletni uporabnik na dan natisne 28 strani. (vir: Slopak)

Ločevanje stekla

Ločevanje stekla

V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se v zelenem zabojniku ločeno zbira odpadna embalaža iz stekla. Stekla je nekaj več kot 10 % vseh odpadkov. Največ lahko naredimo za okolje, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uporabo in jih vračamo v trgovine. Steklenice za enkratno uporabo pa zbiramo za ponovno predelavo in odlagamo v zabojnike za steklo. Proizvodnja reciklažnega stekla porabi 20 % manj energije kot proizvodnja novega stekla in hkrati prihrani uvoz dragocenih surovin.

Kaj spada v zelen zabojnik?

  • steklenice živil in pijač,
  • steklena embalaža zdravil in kozmetike,
  • kozarci vloženih živil.

Kaj ne spada v zelen zabojnik?

  • okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo,
  • ogledala,
  • steklo svetil,
  • pleksi steklo,
  • porcelan,
  • keramika,
  • glineni izdelki,
  • žično steklo,
  • vezno steklo,
  • zamaški,
  • steklenice iz umetnih snovi,
  • žarnice,
  • svetlobne in neonske cevi,
  • pokrovi za kuhinjsko posodo

Zanimivosti: Steklo lahko 100 odstotno recikliramo in vedno znova uporabljamo, ne da bi ob tem izgubilo na kakovosti. Reciklaža ene steklenice prihrani energije za 30 minutno delovanje računalnika. Odpadki iz stekla se v naravi razkrajajo kar 4000 let! (vir: Slopak)

Ločevanje bio odpadkov

Ločevanje bio odpadkov

Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov približno 25 odstotkov na gospodinjstvo. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih ali na kompostniku se zmanjša količina mešanih odpadkov, manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. V okviru javne službe za ravnanje z odpadki so zbrani odpadki oddani v ustrezno predelavo v kompostarno, kjer so predelani v kompost.

Kaj spada v rjav zabojnik?

  • zelenjavni odpadki (zelenjavni olupki in odpadki vseh vrst zelenjave),
  • olupki in ostanki sadja,
  • kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke,
  • netekoči ostanki hrane (kruh, sir, salama, kosti, meso),
  • jajčne lupine,
  • pokvarjeni prehrambni izdelki (brez embalaže),
  • papirnate vrečke, umazane od ostankov hrane
  • robčki in brisače,
  • rože, plevel, pokošena trava, stara zemlja lončnic,
  • iztrebki domačih živali,
  • ohlajen pepel, ki nastane pri gorenju drv.

Kaj ne spada v rjav zabojnik?

  • jedilno olje in ostale maščobe,
  • cigaretni ogorki,
  • embalaža kamenja in peska,
  • plastična in kovinska embalaža živil

Kaj je zeleni vrtni odrez?

Zeleni vrtni odrez so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov kot so odpadne veje, trava in listje (razen odpadkov od čiščenja površin), žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.

Pomembno: uporabnikom, ki so vključeni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (torej tisti, ki imajo doma rjav zabojnik), je v zbirnem centru omogočeno brezplačno (oziroma brez doplačila) oddajati zeleni vrtni odrez (vejevje, listje, ipd.). Prevzem teh odpadkov je strošek v sklopu izvajanja javne službe ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, ki se uporabnikom ne zaračuna ob dovozu v zbirni center.


Nasvet: v kolikor uporabljate rjav zabojnik za odlaganje bioloških odpadkov, jih nikoli ne odlagajte v plastičnih vrečkah. V bolje založenih trgovinah kupite posebne vrečke, ki so v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije (ali papirja) in le v tem primeru biološke odpadke odvrzite skupaj z vrečko. 

Zanimivosti: 30% vseh odpadkov je biorazgradljivih. Evropejci vsak dan odvržemo za 16 olimpijskih bazenov hrane. Olupki, ogrizki, papirnati robčki se v naravi razkrajajo pol leta. (Vir: Slopak)

Ločevanje nevarnih odpadkov

Nevarni odpadki

Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo!

Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Pogosto so strupeni in težko razgradljivi, zato povzročajo ljudem in okolju ogromno škode. Nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodi večina kemikalij, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu. Nevarnost za okolje predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Posebne odpadke je potrebno strokovno zbrati, odlagati, predelati ali uničiti, predvsem pa ločeno zbirati od ostalih odpadkov že na izvornem mestu, torej v gospodinjstvu.

Nevarne odpadke, tako kot tudi kosovne odpadke, zbiramo dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni, v napovedanih akcijah. Premične zbiralnice za zbiranje nevarnih odpadkov so postavljene na vnaprej dogovorjena mesta, o katerih vas pravočasno obvestimo. Svetujemo vam, da jih do takrat zbirate na varnem mestu v škatli, ki jo postavite v kleti ali garaži. Predvsem je pomembno, da škatlo postavite na otrokom nedostopno mesto.

Točni datumi in zbirna mesta so objavljeni v občinskih glasilih posameznih občin. Najkasneje do enega tedna pred pričetkom zbiranja nevarnih odpadkov v posameznih krajih pa vsako gospodinjstvo prejme tudi pisno obvestilo na dom.

Urnike akcije zbiranja nevarnih odpadkov si lahko ogledate tukaj. Zemljevid lokacij zbiranja nevarnih odpadkov v okviru akcije si lahko odledate tukaj.

Nevarne odpadke je možno odložiti tudi v zbirnem centru kadar koli v letu, po ustaljenem urniku, za uporabnike storitve ravnanja s komunalnimi odpadki brez dodatnih stroškov.

Kaj spada med nevarne odpadke?

  • stari akumulatorji,
  • baterijski vložki,
  • barve in topila,
  • laki in premazi,
  • smole in lepila,
  • razredčila in topila,
  • hladilne tekočine,
  • čistila,
  • kemikalije,
  • olja in masti,
  • pesticidi,
  • pralna in kozmetična sredstva,
  • zdravila: ampule, igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri,
  • svetila: neonska in halogenska ter fluorescentne žarnice,
  • zaščitna sredstva za rastline in škropiva,
  • čopiči, krpe, lopatice in rokavice,
  • kozmetika: razpršilci, pršila, čistila za lake, ličila, kozmetične barve, laki za nohte, barve za lase,
  • embalaža, v kateri se je snov z nevarnimi snovmi nahajala.

Simboli za nevarne odpadke

Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov so nam lahko v veliko pomoč simboli, ki označujejo vrsto nevarnosti, najdemo pa jih na embalaži izdelka. Za izdelke z omenjenimi simboli se temeljito prepričajte, da je prostor, v katerem jih uporabljate, dobro prezračen. Izdelkov, ki so vnetljivi, ne shranjujte v bližini vira toplote. Za tiste, ki so lahko nevarni pa uporabljajte rokavice ter si zaščitite oči in kožo, hkrati pa dobro pazite, da izdelka ne vdihnete ali celo zaužijete.

Natančnejše podatke o oznakah in primerjavo s starimi oznakami nevarnih odpadkov si lahko ogledate tukaj.

Okolju prijazni izdelki

Označevanje kakovostnih izdelkov z znaki razlikovanja je priznan način za spodbujanje izbire kakovostnih izdelkov, praviloma z vidika varovanja okolja, zdravja ljudi ali prijaznosti za uporabo. Označujemo lahko izdelke, živila, storitve in podobno, pri čemer presojamo izbrane lastnosti po v naprej opredeljenih merilih.

Ločevanje kosovnih odpadkov

Kosovni odpadki

Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki so praviloma ločeno zbrani in zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke. Pri tem je potrebno upoštevati, da odpadna vozila, gradbeni material in veje niso kosovni odpadek.

Skladno z občinskimi odloki dvakrat letno organiziramo zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v vseh petih občinah – Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Stroški odvoza so vključeni v mesečni strošek storitve ravnanja s komunalnimi odpadki.

Točni datumi so objavljeni v občinskih glasilih posameznih občin. Najkasneje do enega tedna pred pričetkom pobiranja kosovnih odpadkov v posameznih krajih pa vsako gospodinjstvo prejme tudi pisno obvestilo na dom.

Urnike akcije zbiranja kosovnih odpadkov si lahko ogledate tukaj. Dan odvoza kosovnih odpadkov za svoj naslov so lahko ogledate tukaj.

Kaj so kosovni odpadki iz gospodinjstev?

  • kopalniška oprema,
  • pohištvo,
  • preproge,
  • oblazinjeno pohištvo in vzmetnice,
  • svetila in senčila,
  • velike gospodinjske naprave (štedilniki, hladilniki, pralni stroji, …),
  • smuči,
  • veliki železni in kovinski kosi.

Kaj niso kosovni odpadki iz gospodinjstev?

  • gospodinjski odpadki,
  • gradbeni odpadki (vključno z vrati, okni in strešnimi odpadki),
  • zemlja, liste in vejevje,
  • nevarni odpadki,
  • avtomobilske gume,
  • salonitne plošče.

Kosovne odpadke je možno odložiti tudi v zbirnem centru kadar koli v letu, po ustaljenem urniku, za uporabnike storitve ravnanja s komunalnimi odpadki brez dodatnih stroškov.

Večje kosovne odpadke, ki nastanejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in ne sodijo med kosovne odpadke, lahko oddate v zbirnem centru, vendar vam jih bomo morali zaračunati po enotnem ceniku.

Ravnanje s kosovnimi odpadki po prevzemu

Zbrane kosovne odpadke ločimo na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo in ostale, ki za predelavo niso primerni. Kosovni odpadki, ki niso primerni za predelavo, bodo odpeljani na odlagališče.

Ločevanje ostalih gospodinjskih odpadkov

Ostali gospodinjski odpadki

Ko odpadke pravilno ločimo, ostane še nekaj vrst odpadkov, ki jih ni mogoče predelati - to so ostali gospodinjski odpadki, ki jih zbiramo v črnih zabojnikih.

Kaj spada v črn zabojnik?

  • sanitetni material,
  • plenice,
  • ohlajen pepel, ki ni nastal pri gorenju drv,
  • šiviljski odpadki (in tudi drug raztrgan in umazan tekstil),
  • mačji pesek,
  • kasete, filmi, fotografije,
  • keramika,
  • porcelan,
  • plastificiran papir,
  • tkanine,
  • usnje,
  • vrečke iz sesalca,
  • pluta,
  • guma in drobni izdelki iz gume,
  • žarnice (ki niso varčne),
  • izolacijsko in avtomobilsko steklo.

Kaj ne spada v črn zabojnik?

Vsi odpadki, ki jih lahko razvrstimo v druge kategorije: papir, plastika, pločevina, steklo, nevarni odpadki, kosovni odpadki, …

Datoteke:
Navodila za ločevanje odpadkov Odpadki od A do Ž

Ne spreglejte

Ločujmo biološko razgradljive odpadke

Pravo mesto za biološko razgradljive odpadke je rjavi zabojnik ali kompost.

Preberi vse
Oblikovanje in izvedba: ENKI