Glede na vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s kakovostjo pitne vode v Domžalah, bi želeli pojasniti nekatera dejstva. Področje občine Domžale se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih virov oziroma sistemov, in sicer:

1.severni del občine (Kolovec, Rova, Žiče, Radomlje, Preserje, Škrjančevo, Homec, Nožice) iz 4 (štirih) iz vodnjakov na Kolovcu z eno najboljših vod, distribuiranih prek javnega omrežja v Sloveniji.
2.centralni del občine iz štirih vodnjakov na domžalsko-mengeškem polju in
3.vzhodni del občine (Krtina, Studenec, Škocjan, Gorjuša, Brezovica, Žeje, Trojica) iz vodnih virov v Črnograbenski dolini (Taterman, Kamrca, Žirovše).

Za vse tri vodovodne sisteme velja, da se distribuira zdrava pitna voda. Poleg zgoraj omenjenih virov pitne vode obstajajo še ukinjeni, ki jih Prodnik vzdržuje zgolj iz strateških razlogov. Ti viri so Mrzli studenec, zajetje Brdo pri Ihanu, vodnjaki Radomlje, Nožice in Homec, občasno pa se še vedno uporablja vodnjak Drnjava–Lek, predvsem za potrebe Mengša.

V občini Domžale in drugih občinah, kjer Prodnik izvaja javno vodooskrbo, spremlja kakovost vode pristojna državna institucija, ki je v našem primeru Zavod za zdravstveno
varstvo Kranj (ZZV), po sprejetem letnem planu, usklajenem s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi vseh analiz izdelajo letno poročilo, iz katerega so vidni trendi kakovosti vode ter na podlagi tega ocenjena kakovost vode in varnost vodooskrbe. Poročilo je vedno posredovano tudi Zdravstveni inšpekciji ter Občini Domžale.

V praksi to pomeni, da so mikrobiološke in kemijske analize opravljene enkrat mesečno (na območju Domžal 10 do 11 vzorcev vsak mesec), najmanj dvakrat letno pa se opravlja razširjena kemijska analiza vode na zajetjih in omrežju. Poleg tega enkrat letno odvzameta vzorce vode tudi IVZ Ljubljana in ZZV Maribor v okviru monitoringa, ki se izvaja na državnem nivoju.

Vedno je v Poročilu ZZV Kranj podano mnenje, da so mikrobiološke preiskave in kemijska analiza pokazale, da vzorci vode ustrezajo določilom Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, 46/97, 52/97, 54/98 in 7/2000). Mikrobiološko stanje vode je odlično, tako da kloriranje ni potrebno. To velja za vse vodne vire in omrežja, iz katerih se oskrbujejo prebivalci občine Domžale.

Zadnje razširjene analize vode na mengeškem polju so pokazale, da je voda neoporečna in da nitrati in pesticidi ne presegajo mejnih vrednosti. Jasno pa je, da so črpališča na domžalsko-mengeškem polju zaradi svoje lege ogrožena (okrog njih so kmetijska polja) in bo potrebno v prihodnje še bolj omejiti uporabo gnojil in pesticidov. Te problematike se zaveda tudi država, ki je že sprejela uredbo, ki zajema tudi prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območjih, kjer se nahajajo centralna domžalska črpališča. Severni del občine Domžale, ki se oskrbuje iz črpališča Kolovec, ni ogroženo z nitrati in pesticidi. Po drugi strani so na mengeškem polju predvidene dodatne vrtine v dolomitni vodonosnik, ki je tako globok, da v njem ni nitratov in pesticidov. Predvideno je, da bi v roku petih let usposobili štiri globoke vrtine, ki naj bi dolgoročno zagotavljale kakovostno vodo za občane Domžal in Trzina. Ker občane velikokrat zanima tudi trdota vode, naj povemo, da znaša celokupna trdota vode iz vrtin na mengeškem polju 15,5 N st. (Analiza št. 638 PV, vzorec je bil junija 2003 vzet na vodohranu Šumberk, vrednost predstavlja srednje trdo vodo).Iz navedenega sledi, da sta največja nevarnost za kakovost vode intenzivno kmetijstvo in poseljenost na vodovarstvenihobmočjih. Dejstvo je, da se zemlja v glavnem pregnoji, kar se odraža v povišanih nitratih in nitritih v pitni vodi (sicer vedno pod mejnimi dovoljenimi koncentracijami; MDK). S 1. 1. 2003 je pričela veljati nova dopustna koncentracija za pesticide in njihove razgradne produkte, in sicer 0,1 mikrograma/l za posamezen pesticid. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je stopnjo atrazina v pitni vodi omejila glede na poskuse na živalih (testi kancerogenosti na podganah) z varnostnim faktorjem 1000 ter glede na pričakovani dnevni vnos s pitno vodo (vir: Guidlines for drinking - water quality, second edition, vol. 2, WHO, 1996). Iz tega sledi, da uživanje pitne vode s koncentracijo atrazina do 2 mikrogr./l celo življenje ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.Ostale nevarnosti so še neurejeni iztoki fekalnih vod iz individualnih objektov (greznice v vplivnih območjih), vpliv industrije in malega gospodarstva (npr. galvane), neosveščeno odlaganje nevarnih odpadkov, nesanirane smetiščne jame in ostala mesta, kjer so se v preteklosti na nestrokoven način odlagale nevarne snovi, ki se nahajajo sicer daleč od
črpališč, vendar kljub vsemu predstavljajo potencialno grožnjo, ter ostali nepredvideni dogodki (prometne nesreče - npr. iztok olja v vplivnem območju).V občini Domžale je bilo izvedenih že veliko investicij, ki direktno vplivajo na kakovost podtalnice v domžalski občini in v občinah navzdol ob Kamniški bistrici. Na celotnem območju občine Domžale je organiziran odvoz odpadkov (gospodinjskih in nevarnih), saniralo se je veliko črnih odlagališč, večina krajev je opremljena s kanalizacijo (kjer še ni kanalizacije, so predvidene investicije v prihodnjem in naslednjih dveh letih), zato v pričakujemo, da se kakovost vode ne bo slabšala, ampak izboljševala. Vsi vemo, da v Domžalah stoji prva velika čistilna naprava v Sloveniji in šele v zadnjem času Domžalam na tem področju sledijo bistveno večja mesta v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje ...) Nenazadnje pa je občina Domžale pred nekaj leti izvedla investicijo v nov kakovosten vodni vir Kolovec, ki je zamenjal tri obstoječe (Homec, Nožice, Radomlje), ki so bili onesnaženi oz. ogroženi zaradi pozidave. Nazadnje je bil na ta vodni vir priklopljen tudi vodovod Rova–Žiče.

Tudi prebivalci lahko veliko pripomoremo h kakovosti pitne vode, tako da pazimo pri ravnanju z nevarnimi odpadki (akumulatorji, baterije itd.) ter preverimo urejenost iztokov fekalnih vod iz svojih objektov. Mmorda lahko pomagamo celo s tem, da kupujemo biološko neoporečno pridelano hrano.

Ker je bilo doslej v občini Domžale izvedenih veliko investicij v vodovodno infrastrukturo, je oskrba z vodo v občini Domžale varna in nemotena. K temu veliko pripomore nov sistem nadzora nad vodovodnimi objekti v občini, ki prek radijske komunikacije med objekti in nadzornim centrom omogoča stalen pregled nad dogajanjem na vodovodnem omrežju in takojšnjo intervencijo v primeru okvar.Po najboljših močeh se v Prodnik d.o.o. trudimo izboljšati zanesljivost vodooskrbe ter kakovost komunalne infrastrukture. Žal so sredstva omejena.

Glede azbestcementnih (AC) ali salonitnih cevi je res, da so stare in krhke in jih je potrebno zamenjati ter da je njihova zdravstvena (ne)oporečnost vir mnogih strokovnih razprav. Za pomiritev samo to, da so te cevi že prav »lepo« obložene in sama stena cevi ne prihaja v neposreden stik z vodo. V letu 2001 smo v sodelovanju z ZZV Kranj izvedli dezinfekcijo vseh vodovodnih sistemov v našem upravljanju, podobno akcijo bomo izvedli tudi letos.

V našem podjetju smo mnenja, da je še kljub vsemu veliko premalo narejenega na področju osveščanja uporabnikov, saj je veliko objektov še vedno nepriključenih na javni kanal, čeprav imajo to možnost, da so obstoječe greznice v obupnem stanju in marsikje fekalije odtekajo naravnost v podtalje, da se še vedno ponekod uporabljajo sumljiva fitofarmacevtska sredstva, da še vedno ljudje ne vedo, kaj so nevarni odpadki in zakaj je še posebej potrebno z njimi ravnati pazljivo, itd. Na vse navedene nepravilnosti opozarjamo in jih sankcioniramo v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijami in lokalnimi skupnostmi, vendar moramo v prvi fazi uporabniki pričeti vsak pri sebi.

Lep pozdrav!

Vodja sektorja vodovod:
Aleš Stražar

Direktor:
Marko Fatur